Čas je vse kar imamo.
Prazne posode čakajo na novo vsebino.
Ljudje radi zaključimo stvari ali pa imamo izgovor, da smo pustili vrata malo priprata, če slučajno,...
Obstajajo dela in opravila, ki se nikoli ne končajo ampak se povrnejo v novo spiralo npr. vrtnarjenje je že eno takšnih,...
Danes razmišljam o socialni zakrknjenosti, kaj bi to sploh lahko pomenilo,,,
Sama si jo razlagam, da otrok v svojem obdobju ne pridobi dovolj informacij in izkušenj, ker starša nista odigrala svoje vloge. Zanima me če se kdaj starši v hektičnem svetu sploh vprašamo, kaj je moja vloga v otrokovem odraščanju? Ali je dovolj da mu kupim vse kar si zaželi, ali moram postaviti meje? Ali mu kot starš moram zagotoviti ne varno socialno okolje, zato da bo razvil socialnost? Seveda mu moram saj so preveč izolirani od realnega življenja.
Socialna zakrknjenost se kaže v vsakdanjem življenju tako, da se ljudje niso zmožni vklopiti v vsakdanji pogovor o vsakdanjih temah bodisi pri malici v službi ali pa na popoldanskem druženju v novih okoliščinah. Moram priznati, da najbolj točno ne vem tudi sama kaj bi se lahko pogovarjala s takšno osebo, ki kar kliče po tem, da bi jo non stop hvalila, da je dobro naredila stvari oziroma da je delo tista vrednota, ki te vklopi v družbo. Pa je res če si priden in marljiv spoštovan v delovnem okolju ali je lahko to vzrok da se te sodelavci začnejo izogibati?
Vsekakor vredno razmisleka, kakšen paket dobimo, ko zaposlimo novega sodelavca in kakšna je naša vrednota podjetja. Sama zagovarjam idejo, da predlagam podjetju če lahko en teden ali dva ali pa tudi cel mesec hodim brezplačno v službo kot prostovoljka, da spoznam vrednote podjetja in če so te skladne z mojimi.
Namreč na takšen način spoznam delo, ki me čaka saj mi samo razgovor in psihološki testi ter ostala stimulativna pomagala ne dajejo realne slike bodočega okolja in sodelavcev. Pa seveda tudi vzdušja na podjetju in komunikacijske navade ter ostala kultura podjetja nista razkrita takoj. Glede na to da službi posvetim tretjino svojega dnevnega časa se hočem imeti fajn čisto tako po mariborsko.
Glede na to da je čas druženja pred vrati si želim malih nagradic ob koncu tedna prevsem takšnih, da se vsedemo s sodelavci in kakšno rečemo in se ob tem poteno nasmejimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar